PSIHOLOŠKO SVETOVANJE

Psihološko svetovanje podpira človeka v iskanju lastnih rešitev.

Kaj je psihološko svetovanje?

 Večina ljudi se v vsakdanjih pogovorih z bližnjimi v stiski že poslužuje določenih svetovalnih veščin. A za razliko od nasvetovanja, ki smo ga vajeni v pogovorih s prijatelji, sorodniki ali znanci, svetovanje ne pomeni podajanja konkretnih nasvetov, informacij in usmeritev. Psihološko svetovanje je namreč znanstveno utemeljena disciplina, ki temelji na specifičnih teorijah, metodah in tehnikah. Zato zahteva posebno formalno strokovno izobrazbo in usposobljenost. 

Psihološko svetovanje poteka znotraj svetovalnega odnosa med strokovno usposobljenim svetovalcem (psihologom) in klientom v stiski. Namen svetovalca je, da z uporabo različnih svetovalnih metod izboljša klientovo psihično stanje, obenem pa nudi pomoč pri osebnem razvoju posameznika ter izboljšavi kvalitete njegovega življenja. Klient tako pridobiva nove veščine, ki mu v prihodnosti lahko olajšajo reševanje problemov ter spoprijemanje z različnimi življenjskimi situacijami.

Komu je psihološko svetovanje namenjeno?

Psihološko svetovanje je namenjeno ljudem, ki se v nekem življenjskem obdobju soočajo z določeno težavo. Gre torej za prehodno psihično stisko, ki jo posameznik ob pomoči strokovnjaka reši lažje in hitreje. Ta oblika pomoči je primerna za razreševanje konkretnejših problemov, zmernejših čustvenih stisk, dilem pri odločanju o večjih življenjskih spremembah, pomaga pa tudi pri soočanju s stresom, izboljšanju medosebnih odnosov in podobno. 

Kako poteka psihološko svetovanje?

V začetku obravnave strokovnjak in klient skupaj opredelita problem in oblikujeta želene cilje. Klient nato skozi pogovor razkriva svoje misli in občutke, vezane na problem, svetovalec pa ga na različne načine podpira pri razmišljanju o sebi in problemu. Tako klient doživi razbremenitev čustvene stiske, obenem pa pridobi spoznanja trenutnem problemu in svojem delovanju v zvezi z njim. Od klienta se pričakuje aktivno ukvarjanje s seboj in svojim problemom.

Koliko srečanj je potrebnih?

Ker gre za obravnavo konkretnih težav v specifičnih situacijah, je navadno dovolj eno ali nekaj srečanj, ki potekajo tedensko ali na dva tedna oz. po dogovoru.

INDIVIDUALNA PSIHOTERAPIJA

Psihoterapija je terapija skozi pogovor, je proces samospoznavanja, osebne rasti in ustvarjanja želenih sprememb v življenju.

Kaj je psihoterapija?

Psihoterapija je oblika pomoči posameznikom, ki se soočajo z duševnimi stiskami in motnjami. S pomočjo psihoterapije lahko ublažimo ali odpravimo simptome, ki posameznika ovirajo pri vsakodnevnem funkcioniranju, tako da se bolje počutijo in se lažje soočajo s vsakodnevnimi izzivi.

Komu je psihoterapija namenjena?

Za psihoterapijo se navadno odločajo posamezniki, ki imajo težave pri vsakodnevnem delovanju zaradi težke preizkušnje, bolezni, izgube (npr. smrti bližnjega) ali specifične duševne motnje, kot sta depresija ali tesnoba (anksioznost).

 Obstaja več vrst psihoterapije, ki različno učinkovito naslavljajo posameznikovo problematiko. S strani Zbornice kliničnih psihologov Slovenije so pri nas priznani naslednji psihoterapevtski pristopi: vedenjsko-kognitivna psihoterapija, psihoanalitična psihoterapija, skupinska analiza ter sistemska družinska psihoterapija.

V Ordinaciji za celostno zdravljenje in bioresonanco nudimo družinsko in partnersko sistemsko psihoterapijo ter individualno vedenjsko-kognitivno psihoterapijo.

Kaj je vedenjsko-kognitivna psihoterapija (VKT)?

Vedenjske in kognitivne psihoterapije – VKT so psihološki pristopi, ki so zasnovani na znanstvenih dognanjih in so, glede na rezultate raziskav, učinkoviti v tretmaju širokega spektra težav. V VKT klient in terapevt sodelujeta z namenom odkrivanja in razumevanja problemov v luči odnosa med razmišljanjem, čustvi in vedenjem. Običajno je pristop usmerjen v klientove težave »tukaj in zdaj« in se osredotoča na razvijanje klientovega in terapevtovega skupnega pogleda na posameznikove težave. Temu sledi oblikovanje klientu in njegovemu problemu prilagojenih, časovno omejenih terapevtskih ciljev in strategij, ki se tekom tretmaja nenehno preverjajo in prilagajajo. Cilj psihoterapije je omiliti ali odpraviti klientovo stisko ter ga opolnomočiti za samostojno soočanje z morebitnimi prihodnjimi življenjskimi preizkušnjami.  

Vedenjske in kognitivne psihoterapije se lahko uporabljajo samostojno ali pa v kombinaciji z zdravili, odvisno od intenzitete in narave določenega klientovega problema.

Na katerih področjih se uporablja VKT?

Opravljene so bile mnoge raziskave o vedenjskih in kognitivnih terapijah, ki so pokazale, da ta oblika psihoterapije daje pomembne rezultate, posebno v primerih naslednjih težav:

Kako poteka proces individualne psihoterapije?

V vedenjskih in kognitivnih terapijah terapevt in klient delata skupaj v smeri razvijanja skupnega razumevanja klientovega problema oz. problemov ter ugotavljanja, kako le-ti vplivajo na klientovo razmišljanje, vedenje, čustvovanje in vsakdanje funkcioniranje

Na osnovi razumevanja posameznega klientovega problema terapevt in klient skupaj zastavljata cilje in se dogovarjata o načrtu obravnave. Terapija je osredotočena na to, da klientu omogoča ustvarjati rešitve za probleme, ki bodo posamezniku v večjo pomoč kot trenutne strategije soočanja. V VKT je pogosto vključeno tudi to, da klient med posameznimi seansami preizkuša nove strategije v vsakdanjem življenju.

Koliko srečanj je potrebnih?

O številu seans se navadno dogovorimo skupaj s klientom. Vse je namreč odvisno od narave in intenzitete klientovega problema. V začetku so seanse navadno tedenske in trajajo eno uro, nato pa so obravnave v dogovoru s klientom vse redkejše. Skupno število seans je navadno od 10 do 15, v nekaterih primerih pa lahko terapija traja bistveno manj ali pa dlje. Po zaključeni terapiji se klient in terapevt običajno dogovorita za omejeno število naknadnih seans, da bi vzdrževala doseženi napredek.

RAZLIKA MED PSIHOLOŠKIM SVETOVANJEM IN PSIHOTERAPIJO 

Za razliko od psihološkega svetovanja psihoterapevtska edukacija zahteva od strokovnjakov daljše usposabljanje. Psihoterapevtske obravnave so ponavadi daljše in bolj poglobljene od svetovalnih obravnav. Nekatere oblike psihoterapije se osredotočajo na težje oblike psihičnih motenj ter na razkrivanje globokih in nezavednih vplivov na posameznikov način funkcioniranja. Po drugi strani pa se psihološko svetovanje ukvarja s problemi prilagajanja ter je usmerjeno na aktualne probleme v posameznikovem življenju. Cilji psihološkega svetovanja so naravnani na sprejemanje zavestnih odločitev za spremembo in osebnostno rast.